KINO KONCERT KINO-PRAVDA

9. maj, ob 20.30, Kinemax Gorica

Glasba v živo: BOŠTJAN NARAT, kitara & DIDIER ORTOLAN, saksofon, klarinet

Zbirka obzornikov Dziga Vertov – Kino-Pravda

 

zbirka Dziga Vertov - Austrian film museum, Dunaj

Uvod: JURIJ MEDEN, kurator in vodja programa pri Avstrijskem filmskem muzeju

Med letoma 1922 in 1925 je precej neredno in v malo izvodih izhajala serija obzornikov Dzige Vertova, ki nosi naslov Kino-Pravda (Kino-resnica) in jo sestavlja 23 delov. Vertov je s to serijo obzornikov želel ustvariti nekakšen »časopis za zaslone«, naslov pa je poklon časopisu »Pravda«, ki ga je ustanovil Lenin. Tako serija obzornikov Kinonedelja (1918—1919) kot tudi Kino-Pravda ponujajo zanimiv vpogled v zgodnje obdobje Sovjetske zveze in dokazujejo hiter razvoj Vertovega filmskega jezika. Med letoma 2017 in 2018 je Avstrijski filmski muzej 22 ohranjenih številk (št. 12 je izgubljena) digitaliziral in podnaslovil v nemščini ter angleščini, od leta 2018 pa so te na voljo na spletu.

 

KINO-PRAVDA ŠT. 7

25. 7. 1922, 11’ 29’’

Sodni proces socialističnim revolucionarjem / Obnova porušene sibirske vasi Taseevo / Železniška postaja Sljudjanka / Zapuščene jame sljude ob Bajkalskem jezeru / Zdravilišče Soči / park Chudjakovskij / Plaža pri Tuapsu / Nakladanje svile / Afganistan, Kabul / Uporaba tankov v obdobju miru / Gorska cesta / Kapela na Kavkazu

 

KINO-PRAVDA ŠT. 10

september 1922, 15’ 38’’

Mednarodni dan mladih in demonstracije / Vseruska olimpijada / Trčenje tramvaja / Izdelava avtomobilov v neki tovarni v Petrogradu

 

KINO-PRAVDA ŠT. 19

maj 1924, 17’ 22’’

Povezovanje mesta in podeželja, juga in severa, poletja in zime, kmečkih žena in delavk / Emancipacija žensk v ZSSR

 

Boštjan Narat je vsestranski ustvarjalec, ki vse počne s poglobljeno refleksijo. Po izobrazbi je doktor filozofije in profesor zgodovine, deluje pa tudi kot glasbenik, publicist, televizijski voditelj, gledališki (so)ustvarjalec, avtor glasbe za gledališče. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je izdal devet studijskih albumov, leta 2010 pa se je podal tudi na samostojno glasbeno pot. Na svoji profesionalni poti je izdal zbirko esejev z naslovom Partija (2014), ki se navezujejo na glasbo, poezijo, film, gledališče, šport in, seveda, filozofijo, ter Podaja v prazno (2018) druga esejistična knjiga, s katero se utrjuje kot eden pomembnejših sodobnih esejistov. Za spremno besedo je poskrbel Goran Vojnović.

 

Didier Ortolan se je rodil leta 1966 v francoskem mestu Hayange. Diplomiral iz klarineta in saksofona. Kot klarinetist je aktiven v različnih komornih zasedbah, s katerimi je zmagal na številnih tekmovanjih. Igra z raznimi skupinami in sodeluje z lokalnimi orkestri. Poleg študija na področju klasične glasbe se približuje tudi jazzu. Študira harmonijo in kompozicijo ter se izpopolnjuje na Manhattan School of Music. Je ustanovni član in aktivni glasbenik znotraj skupine Zerorchestra, za katero piše glasbene podlage za neme filme. Pedagoško dejavnost izvaja v zasebnih šolah in javnih zavodih. Je dirigent pordenonske filharmonijo.

CELOTEN PROGRAM SIMPOZIJA