Filmografija

[P]Po pariški mirovni pogodbi leta 1947 istrski Pulj pripade Jugoslaviji. Velika večina tam živečih Italijanov začne zapuščati mesto, čeprav jih poskušajo jugoslovanske oblasti z laskanjem čim večje število zadržati. Mladi delavec Berto se ujame v mrežo in se kljub prošnjam svoje žene, zaskrbljene za prihodnost njunega sina, odloči za Jugoslavijo, v upanju, da bo tako postal lastnik delavnice, v kateri dela. A sprejeto odločitev kmalu grenko obžaluje. Stroje namreč zapleni jugoslovanska vlada in mesto, ki kmalu postane napol prazno, ne ponuja več dobrih možnosti za zaslužek. Zahvaljujoč posredovanju jugoslovanske funkcionarke komunistične partije Bertu uspe v Trst spraviti ženo z otrokom, ki potrebuje zdravljenje. Življenje je vse težje in socialistični raj za glavnega junaka postaja pravi pekel. Zoperstavi se režimu, zato ga aretirajo in pošljejo v koncentracijsko taborišče, iz katerega pa Bertu uspe pobegniti. Tavajoč prispe do obale, kjer najde čoln. Hitro vesla proti italijanski obali, a njegovo upanje ugasne z rafalom jugoslovanskega mitraljeza...[/P]

Mesto bolečine

Mario Bonnard

1948

Italija

[P]Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film je bil posnet po noveli in scenariju Cirila Kosmača. Zgodba se dogaja na Primorskem, v zadnjih dveh letih osvobodilnega boja. Prebivalci tipične primorske vasi so od Rapalske pogodbe po prvi svetovni vojni trpeli italijansko okupacijo in kasneje še nemško. Zanje je odpor priložnost, da se osvobodijo tuje nadvlade. Film je hkrati vojni film o partizanskem boju in tudi film, ki pokaže vas in njene prebivalce, ki so ta boj enotno podpirali.[/P]

Na svoji zemlji

France Štiglic

1948

Jugoslavija/Slovenija

[P]Pisec kriminalk Holly Martins pripotuje v na štiri cone razkosani povojni Dunaj, kamor ga je povabil njegov stari prijatelj Harry Lime. A Holly takoj po prihodu ugotovi, da je njegov prijatelj mrtev. Prijateljeva smrt se zdi Hollyju sumljiva in se z raziskovanjem zaplete v temačne igre skorumpiranega podzemlja. Film je nastal na temelju istoimenskega dela Grahama Greena, ki je napisal tudi scenarij. Nesporna klasika in film noir, ki je med najbolj prepoznavnimi vseh časov.[/P]

Tretji človek

Carol Reed

1949

Združeno kraljestvo

[P]Po drugi svetovni vojni v vasi na meji med Italijo in Jugoslavijo posebna komisija za razmejitev riše črto, ki bo vas razdelila na pol. V nekaj urah se bodo morali vaščani odločiti, ali bodo Italijani ali Jugoslovani. To pri ljudeh povzroča številne stiske. Eden od kmetov ima hišo na eni strani meje in njivo na drugi. Mladenič ima svojo ljubezen v drugi polovici naselja. Otroci so z vseh koncev vasi in niti oni se ne sprijaznijo s takšnimi spremembami.[/P]

Brezmejna srca

Luigi Zampa

1950

Italija

[P]Druga svetovna vojna se počasi bliža koncu, a v Trstu pod nemško okupacijo še vedno močno tli slovensko-italijanski odpor, ki se pripravlja na odprto vstajo ob pomoči jugoslovanskih partizanov. Vodja mestnih ilegalcev je komunist Borut, najbolj bojevit ilegalec pa Karlo, ki z vsemi močmi zagovarja priključitev Trsta novi Jugoslaviji. V ladjedelnici je nekaj delavcev aretiranih zaradi sabotaže in nekatere izmed njih Nemci na ulici obesijo. Italijanski policijski funkcionarji, ki se zdaj že zavedajo, da bodo Nemci vojno izgubili, masovno bežijo iz mesta. Karlo v ladjedelnici skliče delavce in jih poziva k stavki. Boruta, ki se skriva pri ilegalki Vidi, zasleduje policija, a se zadnji hip reši. Vida pa nima te sreče, saj jo aretirajo in v zaporu mučijo. Ilegalci delijo delavcem orožje in ti se v mestu spopadejo z nemškimi vojaki. V Trstu se naposled pojavijo partizani, ki jih ljudstvo pozdravlja kot osvoboditelje.[/P]

Trst

France Štiglic

1951

Jugoslavija (Slovenija)

[P]Pretresljiv kratki dokumentarni film Kras, režijski prvenec režiserja „z meje“ Franca Giraldija, je posvečen njegovemu domačemu okolju. Odraščal je sicer v Trstu, a rodil se je v kraškem zaledju, v Komnu. Ta dragocen liričen kratki film napoveduje poetiko režiserja v zrelih letih in nam pripoveduje o deželi, ki ni radodarna do ljudi in njihovega dela, ki je vpeta med morje in nebo, pa čeprav daleč od predstave, ki jo imamo o njej danes.[/P]

Kras

Franco Giraldi

1960

Italija

[P]Kratki dokumentarni film režiserja in scenarista Maka Sajka se osredotoča na dogajanje na jugoslovansko-italijanski državni meji in ob njej v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Na sila hudomušen in lahkoten način opisuje življenje in prijateljske sosedske odnose v obmejnem prostoru, kjer med državama skorajda nemoteno poteka blagovna menjava. Dokumentarni film razbija mite o neprodušni in strogi meji med tedanjim vzhodnim in zahodnim blokom, ki je tekom let dobila ime »železna zavesa«.[/P]

Kje je železna zavesa?

Mako Sajko

1961

Jugoslavija/Slovenija

[P]Trst 1948 je zbirka pričevanj, ki raziskujejo učinke Informbiroja na komunistično partijo v Trstu. Stalinov Informbiro je bil organ, ki je uradno odobril izgon Jugoslovanske komunistične partije in s tem njen odcep od drugih komunističnih delavskih strank v Evropi. V ozadju je mesto Trst še vedno pod anglo-ameriško vojaško upravo. Giraldi v zbirki pričevanj poustvarja dramatične dogodke leta iz 1948 in že na začetku poudarja, da je z delom želel le spodbuditi zgodovinski razmislek o teh dejstvih.[/P]

Trst 1948

Franco Giraldi

1982

Italija

[P]Film raziskuje nastajanje filma Tretji človek Carola Reeda, ki je obveljall za brezčasno klasiko črnega filma. Gre za prvi dokumentarec o priljubljenem filmu, v katerem angleško-avstrijski režiser Frederick Baker gledalce popelje na popotovanje po sledeh literarne predloge Grahama Greena, pri čemer ločuje dejstva od fikcije o nastanku filma. Dokumentarec dobesedno poustvari Reedov film na izvirnih dunajskih lokacijah.[/P]

Po sledeh Tretjega človeka

Frederick Baker

2005

Združeno kraljestvo, Avstrija, Francija, Japonska, ZDA

[P]Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob zahodni slovenski meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Mejni pas je postal znan kot Cona A. Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo razmejitveno črto med Italijo in Jugoslavijo. Dokumentarec govori o srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli Soško dolino, o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO![/P]

Nočemo belega kruha

Jasna Hribernik

2009

Slovenija

[P]Prek intervjujev in arhivskih podob film pripoveduje o tržaškem življenju v letih Zavezniške vojaške uprave (1945 - 1954). Govorijo obrazi in zgodbe otrok, ki so takrat igrali baseball na trgih v predmestju, deklet, ki so našle službo s svojim skromnim znanjem angleščine. V ozadju pa plapolajo ameriške zastave in drvijo po mestu avtomobili Studebaker. To so glasovi iz časa črno-belega Trsta, ki so ga po vojni nenadoma preplavile barve Amerike in swinga.[/P]

Our American Days

Chiara Barbo, Andrea Magnani

2014

Italija