Kinoatelje v torek, 18. julija, ob 21.00 na Trgu Evrope / Piazza della Transalpina, stičišču Gorice in Nove Gorice, pripravlja projekcijo treh filmov, posvečenih meji, zgodovini in prebivalcem, ki živijo na slovensko-italijanski meji. Program zajema dokumentarno delo Jasne Hribernik Nočemo belega kruha (2009), ki skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev govori o srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilkah, ki so skupaj z džezom zasedli Soško dolino, o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji.

Pred tem bodo na velikem platnu zaživele tudi podobe kratkih Kje je železna zavesa? (1961) slovenskega režiserja Maka Sajka, ki na sila hudomušen in lahkoten način opisuje življenje in prijateljske sosedske odnose na in ob jugoslovansko-italijanski državni meji leta 1960, kjer med državama skorajda nemoteno poteka blagovna menjava, ter kratki animiran film Vojna besed ali spoštljiva tišina? (2020) mladega režiserja Lea Černica. Animirano delo je nastalo v produkciji Kinoateljeja kot napovednik za vzgojno-izobraževalni projekt, ki smo ga izvajali v šolskem letu 2020/2021 in mlade učil o burni preteklosti skupnega slovensko-italijanskega čezmejnega območja. Černic je za svoj kratkometražec leta 2020 prejel nagrado Društva slovenskega animiranega filma – DSAF za likovno zasnovo.

Projekcija je del programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025 in del večletnega projekta VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino, ki preko gibljivih podob raziskuje življenje ob slovensko-italijanski meji.

Filmi bodo predvajani v izvirnem jeziku s slovenskimi oz. italijanskimi podnapisi.

V primeru dežja se projekcija seli v kino Kinemax v Gorico.

 

torek, 18. 7. 2023

ob 21.00

NOČEMO BELEGA KRUHA

Jasna Hribernik, Slovenija, 2009, 57', slovenski in italijanski podnapisi 

Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob zahodni slovenski meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Mejni pas je postal znan kot Cona A. Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo razmejitveno črto med Italijo in Jugoslavijo. Dokumentarec govori o srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli Soško dolino, o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!

KJE JE ŽELEZNA ZAVESA?

Mako Sajko, Jugoslavija/Slovenija, 1961, 12', italijanski podnapisi

Kratki dokumentarni film režiserja in scenarista Maka Sajka se osredotoča na dogajanje na jugoslovansko-italijanski državni meji in ob njej v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Na sila hudomušen in lahkoten način opisuje življenje in prijateljske sosedske odnose v obmejnem prostoru, kjer med državama skorajda nemoteno poteka blagovna menjava. Dokumentarni film razbija mite o neprodušni in strogi meji med tedanjim vzhodnim in zahodnim blokom, ki je tekom let dobila ime »železna zavesa«.

VOJNA BESED ALI SPOŠTLJIVA TIŠINA?

Leo Černic, Slovenija/Italija, 2020, 2', brez dialoga

Radovedni otrok lista knjigo in se skrije vanjo.