David Abelevich Kufman, znan pod psevdonimom Dziga Vertov (1896-1954), je bil sovjetski režiser, scenarist in teoretik dokumentarnega filma in obenem tudi eden izmed pionirjev njegovega jezika. V svet sovjetskega dokumentarnega filma je navdihnjen z idejami revolucije vstopil leta 1918 in postopoma postal znan kot živahen inovator in eksperimentator filmske govorice. Vertovovi filmi Šestina sveta (1926), Entuziazem: Simfonija Donbasa (1930), Tri pesmi o Leninu (1934) in še posebej Mož s kamero (1929) ostajajo vzor kasnejšim generacijam dokumentaristov.

Avstrijski filmski muzej je že leta 1967 začel zbirati filme, tekste, fotografije, plakate in drugo dokumentacijo v povezavi z Dzigo Vertovom.  Njegovo delo in dosežki so bili od vsega začetka ključni za programsko politiko Filmskega muzeja. Pri pridobivanju arhivskega materiala je muzej vzpostavil tesne odnose z njegovo vdovo in umetniško sodelavko Yelizaveto Svilovo. Med letoma 1970 in 1974 je Svilova instituciji podarila del osebne zbirke in dokumente Dzige Vertova, ki so temelj današnje Vertovove zbirke v Avstrijskem filmskem muzeju. Danes ta vir vsebuje približno 100 filmskih elementov, 170 izvirnih rokopisov (zapisov, skic in montažnih shem Vertova), 200 fotografij (osebnih fotografij in fotografij, povezanih z njegovim delom), 600 časopisnih člankov iz vsega sveta (predvsem iz nekdanje Sovjetske zveze), 33 originalnih plakatov in številne druge dokumente.

Leta 1918 je Vertov prevzel administrativno odgovornost za prvo sovjetsko serijo 43 filmskih obzornikov pod imenom Kinonedelja. Ta serija filmskih obzornikov predstavlja tudi prvi pravi projekt Dzige Vertova v kinematografiji. Med majem 1918 in junijem 1919 je nastalo skupno 43 obzornikov, od katerih je vsaka v povprečju vsebovala 5 do 7 različnih prispevkov. Vertov se je pridružil projektu kot tajnik, vendar je do jeseni 1918 prevzel polno odgovornost za serijo. Čeprav v Kinonedelji Vertovova filmska govorica še ni izoblikovana, posnetki gledalcu nudijo neprecenljiv zapis o življenju v mladi sovjetski Rusiji, ki je bila takrat ujeta v viharju državljanske vojne.

Velik korak naprej pri Vertovu je pomenila serija 23 filmskih obzornikov z imenom Kino-Pravda, ki so izhajali med majem 1922 in marcem 1925. Serija je dobila ime po Pravdi, sovjetskem dnevnem časopisu, ki ga je ustanovil Vladimir Lenin. Obzornik, ki je sicer izhajal neredno, je poročal o zelo raznolikih temah in je zlasti od 13 številke dalje deloval kot laboratorij za razvoj filmskega besednjaka. V tem obdobju je namreč Vertov razvil svoje montažne tehnike in izpilil svoje teorije o filmu kot obliki umetnosti, ki je najprimernejša za množice. Za razvoj serije je bila značilna uporaba vse bolj bogatega repertoarja elementov vključno z arhivskimi posnetki, posnetki novic, animacijami, poskusi s premikajočimi se mednapisi, uprizoritvami in uprizorjenimi sekvencami. Serija je dosegla vrhunec v domiselnih obravnavah posameznih tem, kot so pionirska organizacija, Leninova smrt ali obisk kmeta v mestu.

Serija obzornikov Kino-Pravda še danes predstavlja pomemben dokument svojega časa in inovativnosti ter razsežnosti filmskega medija in njegove upodobitve. Serija je neposredno vplivala tudi na razvoj dokumentarnega filma v sledečih desetletjih. Iz pristopa in koncepta ustvarjanja Dzige Vertova med drugim izhaja eksperimentalno francosko dokumentaristično gibanje cinéma vérité oziroma »film resnice«. Poleg tega so njegovi pristopi močno vplivali tudi na novovalovska gibanja v revolucionarnih šestdesetih letih dvajstega stoletja.

Vsi deli Kino-Pravde, razen izgubljene številke 12, so gledalcu danes prosto dostopni. Avstrijski filmski muzej je v letih 2017 in 2018 izvedel celovito digitalizacijo in prevod vseh obstoječih obzornikov te serije, ki so za ogled dostopni na njihovi spletni strani:

https://vertov.filmmuseum.at/en

 

 

 

 

Jurij Meden je nekdanji programski vodja Slovenske Kinoteke, prevajalec, urednik in publicist, eden od ustanoviteljev revije za film, politiko in poezijo KINO! in filmski ustvarjalec. Deloval je tudi v ZDA, kjer je bil programski kurator uglednega muzeja George Eastman. Jurij Meden je trenutno kurator in vodja programa pri Avstrijskem filmskem muzeju.