Znanstveni projekt Open borders, ki ga kot glavni raziskovalec vodi Borut Klabjan, s preučevanjem razvoja čezmejnega sodelovanja od konca druge svetovne vojne do danes v središče postavlja ponovno obravnavo evropske zgodovine v času hladne vojne. Nastopil je čas, da premagamo tradicionalne ustaljene teorije o jasni evropski ločitvi, kot jo simbolizira Berlinski zid. Decentralizirana analiza novejše evropske zgodovine nam bo namreč pokazala, da je potrebno vprašanje razdeljene celine nujno preoblikovati. Končni cilj je torej izzvati ustaljeno vizijo dveh ločenih Evrop, »vzhoda« in »zahoda«, z nove perspektive.

Območje naše meje ni bilo edino v Evropi, ki je v času hladne vojne ponujalo nekakšno transnacionalnost. Prve so z odpravljanjem meje na območju Evrope začele že države Beneluksa. Podobne primere najdemo tudi v vzhodnem bloku, denimo med Poljsko in Vzhodno Nemčijo ali med Čehoslovaško in Madžarsko. Posebnost našega območja med Alpami in Jadranom pa je, da se je čezmejnost odvijala med državami, ki so imele drugačne politične sisteme in so bile del različnih vojaških zavezništev. Regija Alpe-Jadran je zgodovinsko območje, ki si ga danes delijo Avstrija, Italija, Slovenija in Hrvaška. Med hladno vojno pa je bilo razdeljeno med socialistično, a neuvrščeno Jugoslavijo, kapitalistično, a nevtralno Avstrijo ter Italijo, članico Nata.

Projekt Open borders uporablja večplasten pristop pri preučevanju evropskih prekomejnih praks, pri čemer spoznava posameznike, regionalne oblasti in države kot pomembne akterje, ki pri oblikovanju čezmejnih pobud sodelujejo na različnih ravneh. Ker raziskava temelji na različnih virih, so pri njej uporabljene različne metodologije za preučevanje le-teh. Raziskovalci pri tem na eni strani upoštevajo in preučujejo razne diplomatske depeše in komunikacijo na najvišji ravni, na drugi pa izvajajo pogovore tudi s preprostimi ljudmi, ki so to obdobje preživeli ter upoštevajo njihovo doživljanje meddržavnega prostora. Prav tako je pomembna tudi analizira različnih drugih virov, kot so avdiovizualna dela in fotografije, med njimi tudi take, ki so jih posneli običajni ljudje.

Mednarodna študija čezmejnih pobud, ki je jedro projekta, temelji na treh, med seboj povezanih kategorijah raziskovanja – ljudje, kraji, prakse.

LJUDJE – akterji čezmejnih praks

Zgodovina transnacionalnega sodelovanja je bila predmet nenehnih pogajanj in usklajevanj med državami, regijami, občinami, lokalnimi združenji in posamezniki, ki so se trudili opredeliti in na novo definirati, kaj sodelovanje sploh je. Raziskati je potrebno načine, s katerimi so zahteve in pobude razlličnih akterjev oblikovale lokalne ukrepe in odzive držav. Obenem je potrebno zbrati življenjske zgodbe posameznikov, da bi globlje razmislili o vlogi dejavnikov, ki izhajajo iz ustnih virov ter zasebnih zbirk s pisnimi osebnimi pripovedmi.

MESTA ČEZMEJNE INTERAKCIJE

Čezmejno sodelovanje ne vključuje le oseb, ampak ima tudi prostorsko dimenzijo, saj vedno poteka na določeni lokaciji. Elementi tega sodelovanja delujejo v fizičnih prostorih, ki imajo svojo specifike. Kljub nelinearnemu razvoju meddržavnih odnosov so ti kraji v času hladne vojne vključevali nadnacionalno razsežnost lokalnih izmenjav in oblikovali vsakodnevno izkušnjo v času hladne vojne. Interdisciplinarni pristop, ki vključuje zgodovino, sociologijo in antropologijo, bo omogočil preučevanje momenta, v katerem ti kraji postanejo prostori nenehne interakcije brez nacionalne kvalifikacije, s čimer presegajo državno dimenzijo. Za rekonstrukcijo nastanka in evolucije prostorov prekomejne interakcije bo uporabljena kombinacija ustnih virov ter arhivskega gradiva iz lokalnih in državnih arhivov.

PRAKSE ČEZMEJNEGA SODELOVANJA

Na kakšen način so te oblike sodelovanja potekale? Kako je bilo vsakdanje življenje ob meji povezano z zakonodajo? Vsa ta vprašanja se nanašajo na konkretne akterje: kdo je sodeloval in s kakšnimi pričakovanji? Kakšni so okvirji, metode in objekti, ki se uporabljajo za interakcijo v meddržavnem sodelovanju? Tukaj je potrebno podvomiti v utrjeno razumevanje, da transnacionalno sodelovanje vključuje samo mobilnost ljudi, blaga in kapitala. Primer območja Alpe-Jadrana v dvajsetem stoletju še posebej postavlja pod vprašaj to vizijo in terja dodatno analizo mobilnosti držav in njihovih meja.

Spletna stran projekta: https://erc-openborders.eu/

Borut Klabjan je zgodovinar, znanstveni sodelavec na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in izredni profesor na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Diplomiral je na Univerzi v Trstu in doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bratislavi, Pragi in Benetkah. Bil je Humboldtov štipendist na Inštitutu za jugovzhodno Evropo Humboldtove univerze v Berlinu, gostujoči sodelavec na Leibnizovem inštitutu za vzhodne in jugovzhodne evropske študije v Regensburgu ter štipendist Marie Skłodowske-Curie na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah. Pretežno se ukvarja s politično in kulturno zgodovino in mejnimi vprašanji v Evropi 19. in 20. stoletja, s posebnim poudarkom na območju severnega Jadrana in srednje Evrope.