Filmografija

Življenje v obmejni regiji je zaznamovano z omejitvami fizičnih in idejnih meja, a tudi z inovativnimi in pogumnimi načini njihovega prehajanja in preseganja. Ljubezen in igra (pa strast in humor) so bili vselej pomembno orožje ljudi proti temnim sencam vsiljenih meja, ki so uokvirjale njihov vsakdanjik. Igrani, dokumentarni in animirani filmi programa pogosto humorno – in nemalokrat s trpkim priokusom – opisujejo in prikazujejo raznolike okoliščine in načine upora slehernikov, ki jih vodi preprosta, a silovita volja do premikanja pretesnih meja, do brisanja uveljavljenih ločnic.

Evropa “brez meja” vendarle pogosto deluje kot močno utrjena trdnjava, ki marsikomu preprečuje vstop skozi glavni vhod. Filmi programa raziskujejo intimne, ekonomske in politične razmere, ki botrujejo prisilnim ali prostovoljnim migracijam, ter prikazujejo njihove posledice za življenja posameznikov. Evropa je svoja vrata “tujcu” zapirala že nekoč, danes pa je tujec postal tudi marsikateri njen državljan.

Program kratkih filmov obravnava naravne značilnosti, ki osupljivo, silovito, tudi neprizanesljivo opredeljujejo človeško izkušnjo prostora in samega človeka. Dokumentarno se rokuje s filmskim eksperimentom, ekspresivne podobe pa skoraj otipljivo rišejo doživetje prostorov.

Ženske na tem področju, ki ga določajo surovi naravni pogoji, dve smrtonosni svetovni vojni in brezkončni trki kultur ter politik, so nosile težka, pogosto nerazdružljiva intimna, družinska, ekonomska bremena: univerzalna bremena žensk, mater, sester, žena … in za ta prostor značilna bremena, ki so ženske odrivala na meje preživetja ali pozabe. Igrani in dokumentarni filmi programa razpirajo zgodbe o življenju v tem prostoru, dokumentarci raziskujejo skupnostne dinamike, osebne zgodbe pa, ki jih pripovedujejo igrani filmi, neredko brišejo meje med tesno prepletenima stvarno in mistično izkušnjo bivanja.

Pred in med drugo svetovno vojno se je zemljevid Evrope močno spremenil in različni politični apetiti so črtali povsem nove meje. A po koncu te vojne je nastopila nova, drugačna vojna, ki je risala spet nove meje: s tako imenovano hladno vojno je Italijo in Slovenijo ločila nova meja, ki so jo nekateri videli kot železno zaveso. Slovenci in Italijani, ki so prebivali ob teh mejah, so živeli politike zatiranja in izključevanja. Filmi programa, večinoma slovenske in italijanske klasike, živopisno in realistično prikazujejo vsakdan prebivalcev čezmejne regije pred, med in po drugi svetovni vojni – prebivalcev, ki so iskali in zahtevali svobodo, neredko v boju na življenje in smrt posameznikov in skupnosti.

Filmski obzorniki so bili v času pred razvojem televizije eno glavnih orodij množične komunikacije in pogosto nosilci močnih propagandnih sporočil. Njihova vloga ni bila zgolj informativna, temveč tudi ideološka, saj so s pomočjo podob in montažnih prijemov oblikovali javno mnenje, utrjevali politične narative in uokvirjali kolektivni spomin.

Izbrani slovenski in italijanski obzorniki osvetljujejo burno obdobje ob slovensko-italijanski meji v prvih letih po drugi svetovni vojni, ki je bilo zaznamovano s političnimi in družbenimi pretresi. Ta segment retrospektive ponuja kritični vpogled v arhivsko dokumentarno gradivo, ki ni le dokument preteklosti, temveč tudi priložnost za razmislek o moči filma pri oblikovanju dojemanja resničnosti.

Filmi programa se posvečajo raznolikim fizičnim, kulturnim in idejnim prostorom, ki so značilno oblikovali življenje v obmejni regiji, in s časom počasi, a zanesljivo izginjajo. Razvejene filmske govorice izrisujejo atmosfere bivalnih in delovnih skupnosti ali raziskujejo odnos do narave, kulture in človeka, ki so krojili življenja generacij, tok časa pa jih oblikuje po podobi napredka. V filme zapisani prostori fizičnih in mentalnih meja, ki jih nihče ne pogreša več, in tudi tisti, katerih neomadeževana moč je, četudi v sledeh, živa še danes.