Gostovanje retrospektive na Dunaju

V srcu Srednje Evrope, kjer se prepletajo zgodovine imperijev, migracij in političnih meja, Dunaj zavzema posebno prostor. Mesto, ki je stoletja služilo kot kulturno, politično in intelektualno središče, ponuja dragoceno ozadje za retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino. V času, ko Evropaznova razpravlja o svoji identiteti, vlogi meja in prihodnosti skupnosti, retrospektiva, ki jo goriški Kinoatelje organizira v sodelovanjuu s filmski institucijami iz Slovenije in Italije in je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO!2025, v Dunaju odpira prostor za filmski razmislek o preteklosti, ki še vedno oblikuje našo sedanjost.

Gostitelj retrospektive je ugledni Avstrijski filmski muzej, ena najpomembnejših filmskih institucij v Evropi, ki že desetletja sooblikuje razumevanje filmske umetnosti skozi kuratorsko odličnost, arhivsko skrb in teoretsko refleksijo. Z muzejem nas že vrsto let povezuje plodno sodelovanje – skupaj smo med leti 2022 in 2024 soustvarjali mednarodne simpozije in strokovne razprave, ki so služili kot predhodniki retrospektive in utemeljili njen programski okvir.

Pri gostovanju retrospektive sodelujejo tudi ključni partnerji, ki dodatno obogatijo vsebino dogodka in prispevajo k širšemu dosegu. SKICA (Slovensko kulturno-informacijsko središče), ki se posveča promociji slovenskega jezika, kulture in umetnosti v Avstriji, je dragocen partner retrospektive. Prav tako sodeluje Inštitut za Italijansko kulturo, ki ima dolgoletno tradicijo spodbujanja kulturnih in izobraževalnih izmenjav med ItalijoinAvstrijo, ter dodaja pomemben prispevek k mednarodni dimenziji retrospektive.

Od 17. do 20. junija bo dunajskemu občinstvu predstavljen premišljeno izbran sklop filmov pod naslovom Trdnjava Evropa. Program združuje dela, ki raziskujejo intimne, ekonomske in politične razmere, povezane s prisilnimi in prostovoljnimi migracijami. Predstavljeni bodo filmi Obzornik 670 – Rdeči gozdovi (2022, Nika Autor), TIR (2013, Alberto Fasulo), Meja (1996, Franco Giraldi), Trst je lep ponoči (2022, Matteo Calore, Andrea Segre, Stefano Collizzolli), Po isti poti se ne vračaj (1965, Jože Babič) in Trdnjava Evropa (2001, Želimir Žilnik), razkrivajo, kako Evropa, ki naj bi bila brez meja, pogosto deluje kot dobro utrjena trdnjava, ki marsikomu preprečuje vstop skozi glavni vhod.

Na projekcijah svojih filmov bosta o izražanju s filmom spregovorila avtorja Nika Autor in Alberto Fasulo. »Program filmov predstavlja zbir raznolikih filmskih pogledov – izrazito samosvojih avtorskih poetik, ki naslovijo v nebo vpijoče razmere, ustvarjene v kotlu politik sedanjosti in preteklosti, zlasti pa precizno prikažejo nianse v življenjih posameznikov, utesnjenih v okoliščinah, ki kratijo svobodo. Izraznost Alberta Fasula v filmu TIR je dokumentarno neposredna, s posebno pozornostjo, usmerjeno v podrobnosti stvarnega in čustvenega sveta protagonista, v več niansah razkrije mnogotere okoliščine življenja sodobnega evropskega delavca. Filmsko poezijo kratkega filma Nike AutorObzornik 670 – Rdeči gozdovi lahko razumemo kot plašč, ki zaobjame sporočilnost filmov na programu: konkretne podobe grozeče rezilne žice v mehkem okolju nebrzdane narave, nežno povezane v stihe lirike posameznika, skupnosti, narave in celo formalne napake, kriče prebudijo človečnost gledalca in ga pri tem pozovejo, naj človečnost kot občutje ali ideja čim prej postane akcija,« je o programu povedala kuratorka retrospektive Varja Močnik.

»V Filmskem muzeju sta med drugim predstavljena tudi filma Franca Giraldija The Frontier in Želimirja Žilnika Fortress Europe: "Žilnik in Giraldi sta dva velika ekscentrika evropske kinematografije, nepredvidljiva, radikalna. Politično kompleksnost evropske kulture pripovedujeta s filmskim jezikom, ki je vsakič znova, z vsakim filmom, svetel, oseben, globok in hkrati lahkoten. Nikoli ne sodi, temveč prisluhne konfliktom in občutkom, ki izhajajo iz resničnosti, pred katero postavita svojo kamero. Med seboj sta si zelo različna, vendar ju povezuje odlika velikih humanistov, s čimer se uvrščata med največje filmske ustvarjalce moderne dobe na evropski celini," Donatello Fumarola, sodelavec programa.

Retrospektiva na Dunaju tako odpira pomemben prostor za razmislek o zgodovinskih in sodobnih oblikah izključevanja ter tudi o tem, kdo je v Evropi danes v resnici tujec in zakaj.